Kamnoseštvo je za Ljubljano zelo pomembna starodavna obrt že od srednjega veka dalje. V tem obdobju so kamnoseki v Ljubljani izdelovali kamnite elemente za cerkve, med katere sodijo oltarji, krstilnice, razni stebri pohodni kamniti tlaki, masivne stopnice itd… Veliko kamnoseških izdelkov pa se je vgrajevalo tudi v gradove in druge pomembnejše stavbe. Eden od najstarejših ohranjenih kamnitih izdelkov v ljubljani je peterokotni stolp na Ljubljanskem gradu iz 15 stoletja. V 16. stoletju je bilo kamnoseštvo v Ljubljanai že dobro razvito in so ga izvajali mojstri  iz vse Evrope.

V obdobju renesanse so bili kamnoseki za Ljubljano, še bolj zaželjeni obrtniki kot kdaj koli prej. Zgradilo se je veliko pomembnih objektov kot so baročni vodnjak pred mestno hišo, stolnica sv. Nikolaja, Frančiškanska cerkev in mnogi drugi pomembni spomeniki.

Za 19. stoletje pa na splošno velja, da je bilo za  kamnoseštvo v Ljubljani prava prelomnica, saj se je zgradilo veliko število pomembnih objektov kot so: Operna hiša, Univerzitetna knjižnica, Narodni muzej Slovenije in mnogi drugi. Kamnoseštvo Ljubljana je bilo pomembno pri gradnji teh objektov, saj so kamnoseki skrbeli praktično od samega začetka gradnje od masivnih kamnitih podstavkov za stavbe do izdelave kamnitih portalov, raznih balustrov, kamnitih  stopnic in drugih kamnoseških izdelkov. Začele so se graditi nove stavbe v klasičnem slogu. Kamnoseštvo Ljubljana je tudi tu imelo pomembno vlogo pri gradnji Ljubljanske banke, Slovenske filharmonije in drugih javnih zgradb.

V 20. stoletju pa se je kamnoseštvo v Ljubljani začelo počasi spreminjati. V gradnji objektov so se pričeli uporabljati tudi drugi materiali, kot so beton, steklo in kovina, vendar se je kamnoseštvo ohranilo kot pomembnejša obrt v mestu. Še danes se lahko vidi veliko kamnitih pročelij stavb in različnih spomenikov, ki pričajo o bogati zgodovini kamnoseštva v mestu Ljubljana.